12. 5. 2011

Napake v besednem redu

Napake v besednem redu

V zadnjem času se pri pisanju in govorjenju besedni red spreminja tudi pod vplivom angleške skladnje in zato, ker pišoči ali govoreči ne izoblikuje misli, temveč kar začne govoriti ali pisati in potem niza besedo za besedo. Našteli smo le nekaj primerov, ki nas opozarjajo, kje moramo biti bolj pazljivi.

1. Razumljivost postane negotova, če imamo dva enako glaseča se sklona (imenovalnik in tožilnik – obiskovalke so pozdravile plesalke, ali pa dva imenovalnika – sirota je Jerica). V takih primerih velja pravilo, da prvega razumemo kot osebek, drugega pa kot predmet ali povedkovo določilo, zato moramo paziti, da bomo take primere pravilno zapisali.

Primerjaj: Jerica je sirota. in Sirota je Jerica.

Predsednik je postal pripravnik. in Pripravnik je postal predsednik.

V praksi je seveda malo več težav, še zlasti pri prevodih, kjer je čutiti vpliv tujega jezika, ali pa kadar pišemo tako, da ne oblikujemo celotne misli, temveč nizamo besede drugo za drugo, potem pa ne preberemo, kaj smo napisali.

2. Tako je tudi pri členku. Ni vseeno, kam ga postavimo, saj z njim vedno poudarimo del stavka, ki stoji za njim.

Primeri: Poslanci so tudi danes podprli predlog zakona. (podprli so ga še kdaj prej)

Poslanci so danes tudi podprli predlog zakona. (prej so ga obravnavali, zdaj pa podprli)

Poslanci so danes podprli tudi predlog zakona. (podprli so še kaj drugega)

Prejšnji teden sem si že ogledal film o umetniku.

Prejšnji teden sem si ogledal že film o umetniku.

Že prejšnji teden sem si ogledal film o umetniku.

Film o umetniku sem si ogledal že prejšnji teden.

3. Pred kratkim je bil v časopisu objavljen članek z naslovom: Vsi niso prišli na referendum.

Kaj pravzaprav to pomeni? Da ni prišel nihče ali da nekateri niso prišli? Že z naslovom moramo bralcu namigniti, kaj bo prebral v članku, zato taki dvoumni naslovi niso dobri. Verjetno je bilo mišljeno: na referendum niso prišli vsi ali pa niso vsi prišli na referendum (tu je seveda pomembno, kaj želimo poudariti).

Podobni so še naslednji primeri:

V vrtcu bo za vse zmanjkalo prostora.

V vrtcu ne bo dovolj prostora za vse.

Ni dovolj, da si knjigo le izposodiš.

Ni dovolj, da si le izposodiš knjigo.

Soustanovitelj sklada je naredil samomor v svoji pisarni.

Soustanovitelj sklada je v svoji pisarni naredil samomor.

4. Zelo nagajiv je veznik zato. Če vsebino povedi nadaljujemo z drugo povedjo, se rad izgubi nekam na sredino in potem moramo razmišljati, na kaj se pravzaprav ta zato nanaša.

Primeri:

Ta organizacija je posebnega družbenega pomena. Najemodajalec bi moral zato pridobiti soglasje mestne občine.

Ta organizacija je posebnega družbenega pomena, zato bi moral najemodajalec pridobiti soglasje mestne občine.

Včeraj je deževalo. Napovedano prireditev so zato odpovedali.

Včeraj je deževalo. Zato so napovedano prireditev odpovedali.

Nekateri vizumov niso dobili pravočasno. Na gospodarskem ministrstvu so se zato zavzeli za olajšanje postopkov za izdajo vizumov.

Nekateri niso pravočasno dobili vizumov. Zato so se na gospodarskem ministrstvu zavzeli za poenostavitev postopkov za njihovo izdajo.

6. V vsakdanjem izražanju se stilni zaznamovanosti raje izogibamo, kajti zelo hitro gremo lahko čez mejo. Najbolje je, da se pri opisovanju in poročanju držimo stilno nezaznamovanega besednega reda, še zlasti pa moramo paziti, da nam glagol ne pobegne na konec stavka. Tukaj ima precejšnje zasluge tudi angleščina, ki je že močno posegla v slovensko skladnjo.

Primeri: Prejel je pismo, ki mu ga je župan napisal.

Vesel sem darila, ki sem ga od prijatelja dobil.

Videl sem avto, s katerim se je sosed pripeljal.

Vsi trije glagoli so postavljeni narobe. Ker so zapisani na koncu stavkov, so poudarjeni, a povsem neupravičeno, saj je logično, da je župan pismo napisal, ne pa narisal, logično je tudi, da sem darilo dobil, ne pa vzel, in da se je sosed z avtom pripeljal in ne priletel. Zdi se smešno, a ta napaka je pri pisanju zelo pogosta.

In še stilistična uganka. Kaj naj bi pomenil tale napis z velikega oglasa ob cesti:

Več kilometrov z vsakim polnjenjem. Verjetno tole: Z vsakim polnjenjem več kilometrov.

Še nekaj primerov:

1. V osnovni šoli je skozi okno domnevno drugega nadstropja v avlo šole padel učenec in se pri tem poškodoval.

V osnovni šoli je domnevno skozi okno drugega nadstropja v avlo šole padel učenec in se pri tem poškodoval.

V osnovni šoli je v avlo šole padel učenec – domnevno skozi okno drugega nadstropja – in se pri tem poškodoval.

2. Po današnjem sestanku bo jasno, kako je trdna koalicija.

Po današnjem sestanku bo jasno, kako trdna je koalicija.

3. Premier bo gospodarstvenike še moral prepričati s konkretnimi dejanji in ukrepi.

Premier bo moral gospodarstvenike prepričati s konkretnimi dejanji in ukrepi.

4. Zgoščen promet je na regionalni cesti …

Promet je zgoščen na regionalni cesti …

Na regionalni cesti ... je promet zgoščen.

Čas je, da pogledamo, kakšno vreme je bilo.

Čas je, da pogledamo, kakšno je bilo vreme.

5. Po nesreči je povsem hladnokrvno pobiral prtljago in ostanke povsem razbitega vozila, medtem ko so njegovo

sopotnico prepeljali v bolnišnico, ki menda ni v smrtni nevarnosti.

Po nesreči je hladnokrvno pobiral prtljago in ostanke povsem razbitega vozila, medtem ko so njegovo sopotnico

prepeljali v bolnišnico. Baje ni v smrtni nevarnosti.

6. Vse metode niso primerne za splošno rabo.

Niso vse metode primerne za splošno rabo.

7. Bil je aktiven član društva, saj je vodil deset let občne zbore in vedno nas razveseljeval s svojimi mislimi in idejami.

Bil je aktiven član društva, saj je deset let vodil občne zbore ter nas vedno razveseljeval s svojimi mislimi in idejami.

8. Ženske so postale bolj ekonomsko neodvisne.

Ženske so postale ekonomsko bolj neodvisne.

9. Od njih samih je odvisno, kako pogosto bodo prišli še k nam.

Od njih samih je odvisno, kako pogosto bodo še prihajali k nam.

10. Prvič sem jih videl na zagrebškem tv-programu leta 1974.

Prvič sem jih videl leta 1974 na zagrebškem tv-programu.

11. Občutek imam, da ga danes ne bo.

Imam občutek, da ga danes ne bo.

12. Vsi Američani pa vendarle niso uživali sadov gospodarskega razcveta.

Pa vendarle niso vsi Američani uživali sadov gospodarskega razcveta.

13. Poglejmo, kakšno vreme je bilo v Ljubljani.

Poglejmo, kakšno je bilo vreme v Ljubljani.

14. Znal je pozorno prisluhniti vsakemu.

Vsakomur je znal pozorno prisluhniti.

 

Zapisala: Milojka Mansoor

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani