4. 9. 2013

Jud, jud, Žid, žid

Jud, jud, Žid, žid

Spoštovane kolegice in kolegi,


lepo prosim za pomoč, ki jo nujno potrebujem. Kakšna je (če je) razlika med izrazoma Jud in Žid? Zgolj etimološka ali tudi vrednostna?
Kako vemo, ali je imenovani jud v besedilu pripadnik Izraelovega rodu ali zgolj vere? Ali so z veliko začetnico mišljeni prebivalci današnjega Izraela, z malo pa kjerkoli po svetu?
Zakaj naj bi bila oblika Jud primernejša? Ali ni germanizem? Kako pa naj potem zapišemo, da "so Judje/judje živeli v Židovski ulici"?
Najlepša hvala za nasvete.
Barbara Volčjak
-------------------------------------------------------------------------------------------------
ODGOVORI


Spoštovana kolegica Volčjakova,


poimenovanje za pripadnika naroda Jud je kot priročnik začel na račun Žida poudarjati v slovarskem delu SP 2001 s ponatisi. Predvsem predstavniki slovenskih Židov so si menda želeli eno samo ime, in ker je Žid po njihovem večkrat slabšalen, so (si) izbrali po njihovem primernejše ime Jud. Vendar pa so jezikovne prakse na Slovenskem različne in v kakih okoljih je slabšalno uporabljeno ravno jud/Jud, žid/Žid pa ne. Zaradi zgodovinskih razlogov je najbrž neprimerno ukrepati proti imenu Žid (in izpeljankam iz njega), zato Židovsko ulico ipd. seveda puščamo, zaradi povedanega pa ima jud/Jud pri samih slovenskih Judih/Židih prednost. In še nekaj je: v nekdanjih časih, recimo svetopisemskih, govorimo in pišemo o Judih, in če ostanemo pri tem imenu, nimamo težav, kdaj v poznejših zgodovinskih obdobjih bi prešli na Žide. (Tovrsten prehod imamo tudi od Slovanov k Slovencem ali od Ogrov k Madžarom.)
Jud/Žid, pisan z veliko začetnico, je pripadnik naroda kjer koli, v Izraelu ali kje drugje (prebivalci Izraela so izraelski državljani, Izraelci, po narodnosti pa potem Židje, Arabci, Palestinci ...), jud/žid pa je pripadnik vere spet kjer koli; pridevnik judovski/židovski se nanaša na narod in na vero vsepovsod. Kaj se skriva v pridevniku, nam pove sobesedilo, sicer pa se moramo pri razumevanju znajti, kakor vemo in znamo. Še najlažje je, če se nam ni treba ali če pridevnik razumemo na široko. Mislim, da je tako.
Vse dobro želim – in srečno.

Dr. Peter Weiss

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Spoštovani,
Klemen Jelinčič Boeta, strokovnjak za področje judovstva, uporablja v svojih knjigah (Uvod v judovstvo in Kratka zgodovina Judov idr.) samo izraz Judje. Na novinarski konferenci ob izidu ene od knjig so ga vprašali glede obeh izrazov. Kolikor se spomnim, ni natančneje pojasnil, vendar je zanj edini sprejemljiv izraz Judje. Opozoril je na ime pokrajine Judeja, od koder prihajajo Judje. Morda bi za natančnejšo razlago vprašali kar njega.
Upam, da vam bo v pomoč. Lep pozdrav
 

Vlasta Kunej

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Spoštovana Barbara,


ker se je moj arhiv na računalniku trenutno nekam skril, vam bom odgovorila po spominu in zato morda malo bolj površno.
Številka revije Dialogi 1-2/2009 je bila posvečena temi o judovsko-krščanskih odnosih. Pri urejanju in lektoriranju smo se soočili z vsemi problemi, ki jih naštevate.
Razlikovanje med Judom in Židom se je uveljavilo v novejši družboslovni literaturi po podobnem principu, kot je uvedeno razlikovanje med Romom in Ciganom, torej predvsem zato, da bi se izognili stigmatizaciji. Zato se danes v družboslovju in humanistiki skoraj izključno uporablja samo še Jud, Žid pa je ostal v leposlovju. Tudi mi smo se takrat odločili za Juda, tudi po posvetu z Judovsko skupnostjo Slovenije (ki se torej tudi imenuje judovska, ne židovska). Gre torej za novejšo, čisto družbeno pogojeno odločitev.
Pri lektoriranju teh Dialogov smo se srečali tudi z dilemo, ali pisati Jud z veliko začetnico ali pa jud z malo. Po SP bi se moral jud pisati z malo kot pripadnik religije, z veliko pa kot pripadnik naroda. Pri Judih se to dvoje seveda prepleta ali prekriva in tudi mi smo pri zelo raznolikih tekstih, ki smo jih objavili (zgodovinski, filozofski, teološki …), ugotovili, da rabe ne moremo dosledno pomensko razlikovati, zato smo se preprosto odločili za pisanje z veliko začetnico, ker smo menili, da bomo s tem laže zaobjeli oboje: ljudstvo in vero.
Če pa gre v vašem besedilu za jude zgolj kot pripadnike religije, je pisanje z malo seveda smiselno.
 

Lep pozdrav
Emica Antončič

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Judje, Judi, Židje, Židi …


Kolegi so spraševalki pojasnili bistveno o judovskih/židovskih enakopomenkah in/ali različicah, z etimološkega stališča bi lahko kaj dodal večkratni doktor Krašovec, življenje, leksikografska dela, leposlovje in publicistika pa nam razkrivajo različno rabo v različnih kontekstih. PUSTIMO TEM IZRAZOM, IMENOM BITI. V Enciklopediji Slovenije se v geslu Judje kljub nevariantni iztočnici pojavijo Židovska ulica in Židovska steza ter v literaturi Židje. Slovenci, prebivalci prepišnega ozemlja, občutimo preplet germanskega in romanskega kulturnega izročila. V leksikografiji ima tako kot v javnosti prednost poimenovanje Judje oz. Judi (po veroizpovedi judje oz. judi), sledijo mu Židje/židi ter Izraelci. Enakopomenska različica Judi kot edina izbira ni prepričljiva.
 

Alenka Božič

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Dilema Jud/Žid, jud/žid je dosti bolj preprosta, kot se nam zdi.

Izmed vseh štirih različic je različica Jud najbolj pravilna.
Beseda Jud izhaja iz toponima Judeja, ki je dežela iz katere prihajajo Judje, pri čemer se dežela sama imenuje po Jakobovem sinu Judi.
Beseda Žid prihaja iz italijanščine in je verjetno starejša od besede Jud, saj vemo, da so Judje na ozemlju Karantanije prisotni že v 10. stoletju. Večji del teh Judov je prišel iz Apeninskega polotoka, kjer so si Judje takrat večinoma rekli Guidei ali fonetično Džudei, od koder pa seveda Žid ni daleč.

Glede na to, da tudi Primož Trubar uporablja v svojih besedilih besedo Jud in ne Žid, kakor tudi to, da se deželi Judov ne reče Žideja, se je Judovska skupnost Slovenije odločila, da uporablja besedo Jud. Beseda Žid sicer ni nepravilna in ni slabšalna, kot se pogosto razlaga, temveč je zgolj manj knjižna in bolj pogovorna.

Ali prav se piše z malo ali pa veliko, pa za Jude ni dilema. Etničnega in verskega vidika judovstva se ne da ločiti in je zato vsak človek judovske veroizpovedi tudi etnično Jud, kar pomeni, da se v nobenem primeru ne more uporabljati besed jud in žid z malo začetnico. Vztrajanje pri mali začetnici ni nič drugega kot zanikovanje pravice Judom do nacionalne samoodločbe. Zelo preprosto.
In tudi če vzamemo v obzir kritiko nacionalizma in sprejmemo dejstvo, da so narodi izum 19. stoletja, pišemo Jude z veliko, ker so tudi v tem primeru še vedno etnično-religiozna skupnost, kar se piše z veliko. Enako kot na primer pri Samarijanih, ki so prav tako etnična skupnost, ki je bila izoblikovana na osnovi verske identitete.

Lep pozdrav,
s spoštovanjem
Klemen Jelinčič Boeta
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Spoštovani!

Na vprašanje Barbare Volčjak o Judih in Židih je odgovorilo že več kolegov, sam pa bi rad opozoril na nekatere doslej manj izpostavljene vidike.

Nedvomno je etnonim Jud v slovenščini germanizem. V knjižnem jeziku je bil v rabi od Trubarja do druge polovice 19. stol., ko se je slovenski knjižni jezik začel načrtno otresati nemških jezikovnih prvin in se vračati k svojim slovanskim koreninam. Dejstvo je, da je v stari cerkveni slovanščini, najstarejšem slovanskem knjižnem jeziku, že od 9. stol. izpričan izključno etnonim židovin (mn. židove). Med jezikoslovci prevladuje mnenje, da je bil ta etnonim prevzet na južnoslovanskem ozemlju iz poznoantične romanščine (podrobneje o tem piše Marko Snoj v 4. knjigi Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika, Ljubljana 2005). Na Koroškem se je etnonim Žid ohranil v imenu Zeduškaves, nem. Judendorf (pri Trnji vasi blizu Celovca, podatek je iz Krajevnega imenika za Koroško iz l. 1883). Jezikoslovec E. Kranzmayer (1958) navaja za to vasico, izpričano v virih že l. 1162 kot Judendorf, variantno narečno obliko Židóvišče. Ne gre pa z Židi povezovati krajevnih imen Ždinja vas (nem. Seidendorf), prim. tudi Ždinja vas v o. Novo mesto, in Ždovlje (nem. Seidolach), kot to menijo E. Kranzmayer (1958), H.-D. Pohl (2000, 2010) in M. Snoj (2009). Ti dve imeni sta izpeljani iz staroslovenskega osebnega imena Žid, kar je okrajšana oblika zloženega imena Židigoj, kot se da razbrati iz historičnih zapisov za Ždinjo vas na Dolenjskem. V slovanskih imenih Židigoj, Židislav, Židimir je prvi del zloženke osnova glagola *židati 'čakati'. Podobno so tvorjena češka krajevna imena Židněves, Židovice, Židenice itd.
Kot ugotavlja že Klemen Jelinčič Boeta, ni mogoče govoriti o slabšalnosti etnonima Žid v primerjavi z etnonimom Jud, zato primerjava z razmerjem med Cigani in Romi, ki jo navaja Emica Antončič, ni umestna. Prav tako pa ni mogoče trditi, da je oblika Žid »manj knjižna in bolj pogovorna«, saj je prav nasprotno res. Oblike Jud, judovski itd. so, podobno kot številni drugi germanizmi, žive predvsem v osrednjeslovenskih narečjih in pogovornem jeziku, oblike Žid, židovski itd. pa so žive v vzhodnoslovenskih narečjih, obstajale so v stari knjižni prekmurščini, knjižna slovenščina pa jih je vpeljala v drugi polovici 19. stoletja po drugih slovanskih jezikih in še zlasti stari cerkveni slovanščini. Kot vidimo iz koroške toponimije, je bila to čisto pravilna vrnitev k svojim karantanskim koreninam.

Forsiranje oblik Jud, judovski itd. namesto Žid, židovski itd. v zadnjih dvajsetih letih dejansko nima nikakršne objektivne podlage, saj temelji na umišljenih predpostavkah. Slovenski knjižni jezik je v zadnjih sto petdesetih letih uveljavil slovansko obliko proti nemški, novodobni pismouki pa skušajo s pomočjo različnih vzvodov družbene moči vpeljati »pravilnejšo« nemško obliko.

Dr. Silvo Torkar
Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Spoštovana Barbara!

Tema, ki ste jo načeli z vašim vprašanjem, je zanimiva tudi zaradi svoje nenavadne zgodovine. Starejša je bila tu že opisana, zato v nadaljevanju na kratko o novejši.

Civilno židovsko/judovsko pokopališče v Ljubljani so leta 1931 uredili na posebnem prostoru ob Tomačevski cesti in čeprav so ga 1964. preselili na sedanjo lokacijo, se njegovo uradno ime »Jevrejsko pokopališče« do danes ni spremenilo. Že leta 1954 pa so posamezniki, pretežno iz Prekmurja, ustanovili »Jevrejsko občino v Ljubljani«, iz katere se je 1991. razvila sedanja »Judovska skupnost Slovenije«, JSS.

Ljubljanski »Jevreji« so bili sprva člani zagrebške židovske občine, tisti na Štajerskem člani varaždinske, njihovi rojaki iz Murske Sobote in Lendave pa so se kulturno povezovali z rojaki in soverniki v Čakovcu in Varaždinu.

Razumljivo je torej, da slovenščina ni mogla biti njihova močn(ejš)a stran. In da niti približno niso mogli presoditi, katera različica njihovega versko-narodnostnega poimenovanja je bolj slovenska, stilno nevtralnejša in, še zlasti ne, katera je bolj knjižna. Zato je bila, po besedah predsednika JSS Andreja Kožarja Becka, večina članov do tega vprašanja ravnodušna.

Besedna družina žid, Žid, židinja, židovski je v slovenščini takrat absolutno prevladovala, izjema je bila le nabožna literatura. Tam so bile oblike kot Jud, Judinja, judovski ipd. ustaljene, sredi 80. let prejšnjega stoletja pa jih je tudi v splošno rabo poskušal uvesti pokojni prevajalec Janez Gradišnik. Ker so te besede v splošnem jeziku takrat še bolj kot danes delovale arhaično - in kot germanizmi verjetno tudi nekoliko provokativno nemškutarsko -, v svojem prizadevanju ni bil uspešen. (Javno ga je med drugim zavrnil jezikoslovec Boris Urbančič).

Razmere so se spremenile šele po menjavi generacij, kar se je zatem pokazalo tudi v besedilnih korpusih. Pobudnike spremembe bi sicer lahko našteli na prste ene roke, vendar gre za ljudi, ki imajo na področju knjižnega založništva, avtorstva, prevajalstva (s tem posredno tudi črkovalnikov) itd. v Sloveniji odločilno besedo. Po pomembnosti je tu na prvem mestu antropolog, sociolog, zgodovinar, prevajalec in pisatelj Klemen Jelinčič Boeta. - Besedna družina žid, židinja, židovski stilno ni bila in še vedno ni zaznamovana. Čeprav se lahko o tem prepriča vsak sam že z bežnim vpogledom v peto knjigo SSKJ (1991), pa je to, da neslabšalnost oziroma stilno nevtralnost teh izrazov brez zadržkov zagovarja celo najuglednejši pripadnik omenjene skupinice Jelinčič Boeta, v tej zvezi nadvse pomembno. Domneva o slabšalnosti je bila v vseh dosedanjih časopisnih polemikah namreč glavni argument proti Židu in v prid Judu. Na drugem mestu med zagovorniki slednjega je prevajalec Bogdan Gradišnik, s katerim sva o tem v Delu razpravljala že večkrat, nazadnje aprila in maja 2002 ob izidu Untermanovega leksikona Judovstvo (Mladinska knjiga, 2001) v njegovem prevodu. Poleg urednice leksikona, ki se je sklicevala na stanje v korpusih, ga je zelo odločno podprl tudi profesor Božidar Debenjak, čigar edini argument je bila domnevna žaljivost izrazov židovstvo, židovski, žid, Žid itd.

Vašo sklepno primerjavo lahko torej še razširimo. Kako naj zapišemo, da so Judje prebivali na Židovski ulici v Ljubljani in zdaj počivajo na Jevrejskem pokopališču na Žalah? Ali pa, da je Center judovske kulturne dediščine na Židovski 4 v Mariboru in da so Judje živeli v hišah ob Židovskem trgu v Piranu?

Lepo pozdravljeni in veliko dobrega v prihajajočem letu 2014!

Tomaž Švagelj, Delo

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani