4. 9. 2013

Beseda škoda v množini

Beseda škoda v množini


Zanima me, kaj menite o rabi besede škoda v množini, npr.:


Za lažjo prijavo vse pogostejših škod na kmetijskih zemljiščih in gozdovih smo na KGZS pripravili obrazce za prijavo škod po lovni divjadi na lovnih površinah ...
Leta 1991 je bilo dokumentiranih 271 primerov škod ... Volkove povezujejo z vedno večjimi škodami.
 

Hvala za odgovore in lep pozdrav,
Silva Bandelj
------------------------------------------------------------------------------------

Odgovori


Spoštovani!
Menim, da za škodo še vedno velja, da je pojmovni samostalnik in kot tak predvsem edninski. V vseh vaši primerih bi bila raba ednine ustreznejša, pomensko pa celo učinkovitejša.

Pozdrav,
Helena Škrlep
-----------------------------------------------------------------------------------
Pozdravljeni!
Jaz bi uporabila množino za primer škode le v primeru, da bi šlo za več različnih vrst te (npr. iz kmetijstva: škoda zaradi suše, škoda zaradi glodavcev, škoda zaradi toče ipd.)
Spodnje primere bi lektorirala tako:
Za lažjo prijavo vse pogostejše škode na kmetijskih zemljiščih in gozdovih smo na KGZS pripravili obrazce za prijavo škode po lovni divjadi na lovnih površinah ...
Leta 1991 je bilo dokumentiranih 271 primerov škode ... Volkove povezujejo z vedno večjo škodo ...
 

LP!
Ditka Kobol
-----------------------------------------------------------------------------------
Ojla.
Po mojem mnenju je to takole prav: škode so verjetno žargon iz zavarovalništva, predvidevam, da škode v množini pomenijo 'škodni zahtevki', drugače pa pišemo in govorimo o škodi.
Škoda je edninski samostalnik, pomeni, da ga v tem pomenu ('povzročena škoda') ne štejemo.
 

Lp.
Nataša Purkat
---------------------------------------------------------------------------------------------
Mislim, da bi bilo kljub rabi bolje ohranjati edninsko obliko. Če se le da. Na primer: Prijavljenih je bilo več primerov škode (in ne škod). Saj gre tudi za lepši zven, mar ne?

Lilijana Gustinčič
---------------------------------------------------------------------------------------------

Včasih je bilo slovnično določilo o tako rekoč obvezni ednini pri snovnih poimenovanjih v šoli predstavljeno zelo strogo, ker je bilo razumljeno preozko. Zato si je dobro prebrati, kar je zapisno v slovnici štirih avtorjev (Antona Bajca, Rudolfa Kolariča, Mirka Rupla in Jakoba Šolarja, recimo v izdaji iz leta 1973 na straneh 133–134):
»a) Sol je slana. Čisto zlato. Naš vsakdanji kruh. Na mizi je bilo troje vino. Žito je drago, naj že bo pšenica ali rž.
Kadar splošno govorimo o snoveh, jih rabimo le v ednini. Če imamo v mislih določene dele kake snovi, moramo to posebej izraziti, npr. pet hlebov kruha, današnje mleko, kos sira, tri koščke sladkorja; če hočemo označiti različne vrste iste snovi, rabimo ločilne števnike, npr.: dvoji kruh, bel in črn; troje vino; pridelal je četvero žito: pšenico, rž, koruzo in oves.
b) Dolenjska vina so lahka. V steklenicah so bile različne soli. Kadar se taja sneg, naraščajo vodé. Zabučale gore, zašumeli lesi.
Nekatera snovna imena rabimo tudi v množini, a v nekoliko drugačnem pomenu; včasih mislimo na tako različne vrste, da nam enotnost snovi ni več pred očmi; včasih pa zaznamujemo kar kraj: vodé je skupna označba za vseh vrst studence, potoke in reke; lesi so gozdovi; žita so žitna polja; trave so trate, travniki; rži so njive z ržjo.
Snovna imena v množini kažejo na različnost vrste ali pa imajo prenesen pomen.«
Do širitve nabora teh in podobnih pojmovnih in snovnih samostalnikov in do širitve njihove rabe prihaja zaradi večjih potreb po natančnejšem poimenovanju: če je bilo nekdaj dovolj javnost, so komunikologi začeli govoriti o posameznih ciljnih skupinah, ki jim pravijo javnosti, v množini. Morda se je kdaj res govorilo troji bencin (kot se je bojda troje vino), gotovo pa gre (tri) vrste (pogovorno sorte) bencina, kakor še vedno lahko pravijo in pišejo tudi tisti, ki jim v zadnjem času uveljavljeni istopomenski (trije) bencini, sladkorji, goriva ipd. ne grejo v račun. Vendar zadnjega, v množini, ne bo dobro preganjati: je že uveljavljeno, kot vidimo, tudi s podporo slovnice izpred več kot pol stoletja. Najbrž zavarovalničarji in krogi okoli njih samostalnik škoda v množini potrebujejo: »V Slovenici so zadovoljni zlasti z rastjo bruto obračunane premije osebnih zavarovanj, manj zadovoljni so z rezultatom pri likvidiranih škodah« (Nova beseda, prvotno objavljeno v Delu leta 2000). Tako povedano je gibko, gospodarno in ne prizadeva (tj. žali) našega jezikovnega občutka, medtem ko bi drugače povedano lahko bilo vsaj okorno in dolgo.
Kaj torej reči o rabi besede škoda v množini? Če to kdo potrebuje, mu jo tisti, ki sicer večinoma čisto dobro shajamo z ednino, mirne duše lahko pustimo. Saj vidimo, da smo množino, ki je bila v ozkosrčnih šolskih krogih prvotno komajda pojmljiva, v zadnjem času brez škode prenesli tudi pri drugih podobnih samostalnikih.
 

Peter Weiss
------------------------------------------------------------------------------------

Dokler škode ostajajo v strokovnih okvirih, je množina morda res potrebna in zato tudi sprejemljiva, a moramo vedeti, da se množina hitro širi tudi drugod. Napačna raba množine pri edninskih samostalnikih se je namreč močno uveljavila predvsem pri pojmovnih imenih.
napačno                                                        pravilno
odpuščanja delavcev                                     odpuščanje delavcev
zapiranja tovarn                                               zapiranje tovarn
zniževanja plač                                                zniževanje plač
zmanjšanje stimulacij zaposlenih               znižanje stimulacije zaposlenih
 

V prvih treh primerih je trajnost ali ponavljalnost izražena že s samo besedo, zato je množina tako in tako odveč, seveda pa je raba napačna predvsem zato, ker so to edninski samostalniki.
Žal smo se na množinsko rabo kar čez noč navadili in glede na to, kako se je razpasla, le malokdo še pomisli, da to ni prav. In tako smo prišli nekako do roba. Težko je verjeti, a je res – srečamo že tudi take primere:

divjanja vetra,
zaščita pred sušami,
najboljše kreme za kože.
 

Če samostalnik koža rabimo v množini, pomeni nekaj povsem drugega – živalske kože, torej bi tukaj morali zapisati kreme za vsako kožo ali kreme za vse tipe kože . Med redkimi samostalniki, ki jih ta val še ni zajel, so ljubezen, sreča in veselje. Zato bi bilo dobro dvakrat premisliti, preden množini pri edninskih samostalnikih na široko odpremo vrata.
 

Milojka Mansoor

Pretekle vsebine

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani