Lektorjeva učna minuta: prekaren ali prekeren

Lektorjeva učna minuta: prekaren ali prekeren
1

V lektorski e-predal smo dobili zanimivo pobudo glede rabe pridevnikov prekaren in prekeren:

Spoštovani, ker mislim, da ste najbolj  poklicani  učinkovito popravljati  raznovrstna besedila v slovenskem jeziku, se vam oglašam v upanju, da boste pomagali pri preganjanju popačenih tujk, ki žal s čedalje večjim navdušenjem piscev vdirata v besedila. Mislim na pridevnik »prekeren« in samostalnik »prekerec«. 

Ker tujki izvirata iz latinščine (»precarium«, ki se slovensko izgovarja prekarium in ne prekerium in pomeni razmerje, pri katerem lastnik stvari na prošnjo neke osebe izroči stvar tej osebi za toliko časa,  dokler  sam, torej lastnik, razmerja ne prekliče) in se v predelani obliki uporabljata v veliko jezikih, menim, da je prav, da se pravilno uporabljata tudi v našem. To pa je s pridevniško obliko prekaren in samostalniško prekarec.  Ker sem sama pravnica, lahko povem, da pravniki že od nekdaj uporabljamo pridevnik »prekarističen« (in ne prekerističen)  in samostalnik »prekarist« (in ne prekerist), ki imata pač določeno strokovno vsebino in izvirata iz iste latinske osnove. 

Upam, da boste s svojo avtoriteto in dejansko pri lektoriranju uspešni pri uvajanju že davno uveljavljenih izrazov.
Vas lepo pozdravljam in želim uspešno delo,
Maja Štefančič

Za dodatno mnenje smo zaprosili še strokovnjake pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in z izčrpnimi pojasnili sta nam prijazno pomagala dr. Helena Dobrovoljc (1) in dr. Marko Snoj (2):

(1)
Pridevnik prekaren (najpogosteje v zvezi prekarni delavec, pogovorno prekarec; prekarno delo; prekarna zaposlitev v pomenu 'zaposlitev za določen čas, v različnih oblikah, najpogosteje brez pravic do dopusta, prispevkov za zavarovanje in podobno'), ki izhaja iz latinske precarius (prvotno 'izprošen, priberačen, začasen, odvisen od volje drugega'; kasneje 'nestalen, negotov, prehoden') so pravniki v pomenu 'prepustitev nečesa drugemu do preklica' uporabljali že dolgo, preden je prešla v poljudno rabo. Po rimskem pravu je lastnik namreč lahko prepustil lastnino v rabo nekomu drugemu do preklica. Tako pravno razmerje se je imenovalo prekarij, prejemnik pa je bil precario accipien, prekarist. 

Pisno različico prekeren glede na meni dostopne vire srečamo v 20. stol. večkrat:

  • prvič v Breznikovem Slovenskem pravopisu 1920 (besedo prekeren zaradi francoskega izvora označi s križcem, torej prepoveduje, ter priporoči sopomenki omahljiv, negotov: † prekeren (fr. précaire);
  • Slovenski pravopis 1950 besedo prekeren označi kot nedovoljeno za knjižni jezik (+prekeren -rna -o negotov, sporen, tvegan: ~o vprašanje, ~ položaj neroden, siten, kočljiv položaj);
  • v Verbinčevem Slovarju tujk (1968) se pridevnik prekêren pojavi kot normativno nevtralen (saj slovar že v svoji zasnovi ne označuje normativno odsvetovanih besed),  in sicer takole: izprošen, na prošnjo ali do preklica dovoljen; odvisen od tuje volje ali okoliščin; začasen; negotov; tvegan; kočljiv; (Verbinc pa v slovar vključi tudi samostalnik prekárij);
  • Veliki slovar tujk (CZ, 2002) sledi Verbinčevi rešitvi.


Razlog za zapis besede prekeren z e je verjetno dejstvo, da smo besedo tedaj prevzeli pod vplivom izreke v germanskih oz. romanskih jezikih (npr. nemški pridevnik prekär izgovorimo [preˈkɛːɐ̯]), kar je zaznamovalo zapis v slovenščini. Drugi razlogi za zapis z a so pri samostalniku prekariat (sam. v pomenu 'nov, socialno heterogen družbeni razred'), saj gre za tvorbo skupnega imena po analogiji s proletariat.

Če povzamem: Lahko bi rekli, da je bila različica z e prevzeta glede na izgovorno prakso (vsakdanji jezik: prekeren), različica z a pa glede na pisno prakso (strokovni jezik: prekarij, prekarist). Prišlo je do pojava vzporednih zapisov (prekaren/prekeren), ki velja danes tudi za izpeljanke iz pridevnika: prekarnost/prekernost (sam.), prekarno/prekerno (prisl., npr. prekarno zaposlen delavec), v manjši meri pri prekarizacija (sam.).

Različici prekaren bi bilo smiselno dati prednost zaradi enotnosti rabe v terminologiji in splošni rabi ter zaradi poenotenja v okviru besedne družine.


(2)
Utemeljitev, ki jo prinaša pobuda ge. Štefančič, v grobem drži. Ponatančiti jo kaže le v etimologiji. Naš pridevnik prekaren namreč izvira iz latinskega precarius, ki pomeni »izprošen, priberačen, po milosti pridobljen«, torej iz pridevnika, iz katerega je izpeljan tudi v pobudi navedeni samostalnik precarium.

Res se v zadnjem času poleg prekaren uporablja tudi dvojnica prekeren, ki temelji na nem. prekär, ta pa na franc. précaire, ki je prevzet iz iste latinske predloge. Vendar ta dvojnica nasprotuje slovenskemu sistemu. Poleg skoraj izključne uporabe prekariat in ne prekeriat navajam še diahroni razlog. Latinske pridevnike, ki se končujejo na -arius, pri nas prevzemamo s pripono -aren: revolucionaren, avtoritaren, torej brez nemškega, izvorno francoskega vpliva, kjer je preglas sistemski: révolutionnaire, autoritaire.  

Druga izdaja SSKJ bo pod iztočnico prekaren prinesla novi pomen »nanašajoč se na negotovo, navadno slabo plačano začasno zaposlitev« in zglede rabe prekarni delavec; prekarna zaposlitev; mladi potrebujejo redno zaposlitev, ne pa več oblik prekarnega dela. SSKJ2 bo imel tudi prekariat, ne bo pa navajal dvojnic s priponskim e.
 

Obvestilo: Vsebina je vidna le članom.

Vpišite uporabniško ime in geslo:

Če ste pozabili geslo, kliknite tukaj.

Postanite naš član: prijavnica

2

Novi izraz \\\\\\\"prekeren\\\\\\\" dokaz o slovenski neumnosti

Obvestilo: Vsebina je vidna le članom.

Vpišite uporabniško ime in geslo:

Če ste pozabili geslo, kliknite tukaj.

Postanite naš član: prijavnica

3

Omenjeni izraz, poved, se vedno pogosteje uporablja. Toliko besedičenja je potrebno, da na koncu ugotovimo, da pravniki ali strokovni jezik uporablja poved prekarec, drugi morda prekerec in na koncu ugotovimo, da lahko uporabljamo obe povedi. Pomembneje je, koliko so ljudje razgledani in koliko jim je mar do slovničnega prerekanja ali modrovanja. Po domače bi lahko rekli, da je vse en drek kako uporabljaš besedo prekeren. Oboje je prav. Pametnejši naj pišejo prekarni, drugi, navadni občani pa prekerni, prekaren. Adijo pamet, če jo imaš še kaj!

Obvestilo: Vsebina je vidna le članom.

Vpišite uporabniško ime in geslo:

Če ste pozabili geslo, kliknite tukaj.

Postanite naš član: prijavnica

4

Omenjeni izraz, poved, se vedno pogosteje uporablja. Toliko besedičenja je potrebno, da na koncu ugotovimo, da pravniki ali strokovni jezik uporablja poved prekarec, drugi morda prekerec in na koncu ugotovimo, da lahko uporabljamo obe povedi. Pomembneje je, koliko so ljudje razgledani in koliko jim je mar do slovničnega prerekanja ali modrovanja. Po domače bi lahko rekli, da je vse en drek kako uporabljaš besedo prekeren. Oboje je prav. Pametnejši naj pišejo prekarni, drugi, navadni občani pa prekerni, prekaren. Adijo pamet, če jo imaš še kaj!

Obvestilo: Vsebina je vidna le članom.

Vpišite uporabniško ime in geslo:

Če ste pozabili geslo, kliknite tukaj.

Postanite naš član: prijavnica

5

Na vse povedano imam le kratko mnenje. Maja Štefančič je postavila aktualno vprašanje, vredno razmisleka in pojasnila. Nanj smo dobili izčrpen odgovor z Inštituta za slovenski jezik, ki v celoti osvetljuje zadrego v zvezi z zapisom in poda tudi jasno rešitev, predvideno tudi v novi izdaji SSKJ. Zato bi se tu lahko po mojem mnenju resna izmenjava mnenj ustavila, če nočemo zdrsniti na nivo številnih forumov na spletu, kjer vsak klobasa, kar mu trenutno pade na misel, diskurz pa zdrsne na raven všečkanja. Nekaj podobnega smo pred časom doživeli v zvezi s postavljanjem neke vejice, kot do bi večje število glasov/všečkov za postavitev vejice na neprimernem mestu lahko izsililo njeno "domovinsko pravico". Če je nekaj narobe, je narobe in pri tem je čisto vseeno, če jaz mislim, da ni (to je moj problem in ne problem slovničnega pravila). Če bo torej v prihodnje sprejeta beseda prekaren (ki je po mojem mnenju tudi boljša rešitev, čeprav ponavljam, da to, kaj mislim, pri tem sploh ni odločilno), predlagam da že zdaj sprejmemo zapis prekaren, da ne bo v besedilih štale z dvojnim zapisom. Mislim, da tako slavisti kot tisti, ki to niso, lahko sprejmejo to poenotenje, ne da bi trpela demokracija ali čast posameznika.

Lep pozdrav

Tine

Obvestilo: Vsebina je vidna le članom.

Vpišite uporabniško ime in geslo:

Če ste pozabili geslo, kliknite tukaj.

Postanite naš član: prijavnica

6

Samo še kratko dopolnilo, v SSKJ2 so že uvrstili besedo prekaren (in druge izpeljanke) v zadevnem pomenu, torej je za zdaj ta beseda v jeziku.

prekáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na negotovo, navadno slabo plačano začasno zaposlitev: prekarni delavec; prekarna zaposlitev; mladi potrebujejo redno zaposlitev, ne pa več oblik prekarnega dela

Obvestilo: Vsebina je vidna le članom.

Vpišite uporabniško ime in geslo:

Če ste pozabili geslo, kliknite tukaj.

Postanite naš član: prijavnica

7

K temu, kar je napisal Tine, ni kaj dodati. Drugače povedano, z njim se popolnoma strinjam.

Obvestilo: Vsebina je vidna le članom.

Vpišite uporabniško ime in geslo:

Če ste pozabili geslo, kliknite tukaj.

Postanite naš član: prijavnica

E-naslov ne bo javno objavljen.

Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani